Spletna stran župnij Metlika, Suhor in Radovica

BITI V GOSPODOVI NAVZOČNOSTI

Ko se je vera v resnično Kristusovo navzočnost v evharistiji poglabljala, se je Cerkev začela zavedati pomena tihega češčenja Gospoda, ki je navzoč pod evharističnima podobama (prim. KKC 1379). Evharistično češčenje omogoča podaljšanje in več prostora za osebno srečanje z Jezusom, resnično navzočim v evharistični podobi izven maše. Če Cerkev v evharistiji izkazuje svojo zvestobo Gospodovi zapovedi »To delajte v moj spomin«, je češčenje Gospodovega zakramentalnega telesa nadaljevanje njegovega spomina. Zrimo Njega, ki ga sprejemamo v obhajilu, da ostanemo z njim, da smo v navzočnosti Njega, ki edini more preobraziti naše življenje in ga osmisliti. Resnično, Kristusovo Telo, evharistija, je tisto, ki daje moč za zemeljsko romanje in posvečuje skrivnostno telo, ki je Cerkev.

V tem letu molitve so vse skupnosti povabljene, da spodbujajo čas evharističnega češčenja, ki je nepogrešljiv element srečanja z Gospodom. Vsaka skupnost naj najde najprimernejše načine in čas za razvoj te prakse, ki Cerkvi prinaša toliko sadov svetosti. Ponujamo tradicionalno obliko češčenja, ki je lahko koristna pri spodbujanju vernikov v molitvi in prepoznavanju Gospodove navzočnosti, ki čaka, da se obrnemo k njemu:

• Izpostavitev Najsvetejšega: med čakanjem na izpostavitev Gospodovega Telesa na oltarju bi bilo dobro, da bi se v tišini zbrali, zavedajoč se, da bomo kmalu pred njim, pripravljeni v molitvi poslušati, kar nam želi povedati, in pripravljeni položiti svoje prošnje k njegovim nogam. Za vzpodbujanje molitvenega vzdušja lahko izpostavljanje spremlja petje in uporaba kadila, kar vse pomaga pri prepoznavanju posebnosti trenutka in božanskosti Gospoda, ki je prisoten pod podobo posvečenega kruha.
• Prošnja za odpuščanje: da bi svoje srce kar najbolje pripravili, lahko potem, ko je Gospodovo Telo izpostavljeno, kratek čas posvetite prošnji za odpuščanje svojih grehov. Gospod pozna naše rane, naše pomanjkljivosti in naše grehe: nihče se ne more z ničemer pohvaliti pred njim, od nas se zahteva, da vse postavimo v njegovo navzočnost, prepričani, da lahko veličina njegovega usmiljenja zajame vse naše bitje.
• Klicanje Svetega Duha: po nauku sv. Pavla za evharistično češčenje kličimo tudi »Božjega Duha, da spoznamo, kaj nam je Bog dal« (1Kor 2,12). Samo s pomočjo Duha v sebi lahko prepoznamo resnično Gospodovo navzočnost v posvečeni hostiji. Zato je dobro pripraviti svoje srce na srečanje z Gospodom tako, da kličemo Tolažnika, po možnosti v pesmi, in ga prosimo, naj nam razsvetli razum z darom vere.
• Tiho češčenje: osrednji trenutek evharističnega češčenja naj bo poseben čas, posvečen tihi molitvi, tistemu posebnemu dialogu z Gospodom Jezusom, v katerem Božje srce govori srcu človeka – cor ad cor loquitur – kot nas je učil sv. Henrik Newman. V tem času lahko Gospodu predstavimo posebne molitvene namene, ki jim je lahko namenjeno evharistično češčenje: na primer za duhovniške in redovniške poklice, za bolnike, za družine itd.
  Ta molk se lahko prepleta s kratkimi hvalnicami – celo litanijami – ali nekaj kratkimi berili, vzetimi bodisi iz Svetega pisma bodisi iz nauka svetnikov; prav tako je lahko zelo koristno pred Najsvetejšim moliti sveti rožni venec, saj se zavedamo, da kličemo njo, ki je prva sprejela Gospodovo besedo – s čimer je Bogu, ki se je učlovečil, omogočila odrešenje – in ki je prisotna z nami, pri češčenju njenega Sina v posvečeni hostiji.
• Evharistični blagoslov: obhajanje se zaključi z blagoslovom vernikov z Najsvetejšim. Ta blagoslov, čeprav vedno ohranja značaj zakramentalnega, je edinstven v primerjavi z vsemi drugimi vrstami blagoslovov (z blagoslovljeno vodo, z relikvijami svetnikov, na priprošnjo B. D. Marije itd.), saj je pri tem blagoslovu Gospod navzoč s svojim Telesom na resničen, stvaren in bistven način. Z evharističnim blagoslovom se nam približa na prav poseben način, objame vse navzoče in vse pritegne k sebi. Ta trenutek lahko štejemo za vrhunec adoracije, za krono tistega dialoga, ki je potekal v tišini pred Jezusom in ki zdaj kot žareče sonce vliva njegovo toplino v naše duše.
• Ponovna shranitev v tabernakelj: obogateni z darom, prejetim pri blagoslovu, pospremimo prenos posvečene hostije v tabernakelj s spoštovanjem, vstanemo in po možnosti pojemo primerno pesem v pozdrav Gospodu. Vse to bi nam moralo pomagati, da se spomnimo, da nas evharistični Jezus vedno čaka v tabernaklju: nenehno je prisoten v naših cerkvah in, tudi ko se nihče ne pojavi, da bi molil k njemu, je tam in želi govoriti srcem vernikov, ki se mu bližajo. Spomnimo se, in tudi med napornimi in včasih raztresenimi dnevi obiščimo Najsvetejše, posvetimo vsaj nekaj minut hvali, zahvali ali izročitvi svojih potreb in trpljenja. Gospod, ki zagotovo »ve, kaj potrebujete, preden ga prosite« (Mt 6,8), ne bo počasen v poslušanju.

Iz Priročnika za pripravo na sveto leto 2025