Župnikovo zadnje ivanje na Suhorju je bilo nepozabno.

Odojek in nasmejana družba sta stalnici suhorskih kresnih večerov, tombola prav tako, čeprav letos Žuglji niso odnesli nobene nagrade. Vrhunec večera naj bi bil rutinirani vzklik zmagovalke, tokrat Lucije Klemenčič, vendar temu še zdaleč ni bilo tako.

Kres se je prižgal ob 21.27. Ni še dobro zagorel, ko so predvidljivost večera prekinile modro-bele lučke vozila, ki se je nenavadno hitro približevalo. »Kaj bi to le bilo?« so se spraševale naivne glave. Medtem smo tisti nekoliko bolj pesimistični že slutili zapisnik. Namreč, župnik kresa ni prijavil.

Po gasilskem obvestilu na telefonu Anice Nemanič je bila požarna eksplozija prijavljena ob 21.37. Policista sta na naš hrib prispela že tri minute pozneje. Ženska in moški sta izstopila iz električne Toyote in skoraj kot da bi bila na pogrebu stala ob avtu, dokler ženske niso končale suhorske himne v čast svetemu Jožefu.

Župnik je pristopil počasi in samozavestno, s korakom moža, ki ima na svoji strani nebeško previdnost. Nihče ni bil popisan, nihče ni moral gasiti z zalivalko. Zadeva se je zaključila tako rutinsko, da je morda kdo ostal celo nekoliko razočaran.

Takoj po njihovem odhodu, pa smo zaslišali nove sirene, tokrat gasilske. Ena iz smeri Metlike, druga v kanonu iz smeri Grabrovca.

»Joj, kaj bo zdaj iz tega,« se je slišalo iz kupa zmedenih vernikov sredi suhorskega hribčka.

TPV je bil obkoljen; baje so prav tam zaznali požar. Le kaj so si morali misliti prostovoljni gasilci, polni adrenalina, ko so videli naš ogenj na levi in TPV na desni?

Pobožne ženske so se zatekle k sv. Mariji in v pričakovanju gasilskih vozil, ki so že zapuščala TPV, spontano klicale k Materi Božji.Namreč, hrupna kolona ni zavila nazaj proti mestu, ampak k nam – navzgor proti Suhorju.

Vsi smo gledali proti cerkvi, boječ se, da jo bodo vsak čas osvetlile gasilske luči in da bo posredovanje objestnih kamionov presekalo prijeten večer. Njeni zidovi so ostali nerazsvetljeni.

Nič ne bo.

Bogu hvala.

Bolje lažni preplah kot dejanski požar brez opozorila.

Za anonimnega prijavitelja, ki je tako budno spremljal ivanjski kres, pa velja poseben blagoslov v imenu svetega Janeza Krstnika. Naj enako pozorno spremlja tudi vse druge nevarnosti, ki bodo nekoč res ogrožale domovino. Če nič drugega, smo tisti večer spoznali, da nad Suhorjem ne bedijo samo svetniki, temveč tudi zelo pozorni opazovalci.