Lk 19,1–10

JEZUS ŽELI TUDI V TVOJO HIŠO prinesti veselje

V Jerihi je živel mož, ki je bil prava izgubljena ovca, zaničevan in „izobčen“, ker je bil cestninar, celo šef vseh mestnih cestninarjev in prijatelj osovraženih rimskih osvojevalcev, tat in izkoriščevalec. Zahej se ni mogel približati Jezusu verjetno zato, ker je bil na slabem glasu in tudi majhne postave je bil. Zato se je povzpel na drevo, da bi videl Učitelja, ko bo šel mimo. To na videz nekoliko smešno početje pa vendar razodeva notranjo željo tega človeka, da bi prišel do stika z Jezusom. Tudi Zahej sam ne doume globokega pomena tega dejanja. Ne ve, zakaj, ne pozna vzroka, vendar to naredi! Še zdaleč si ne upa misliti, da bi lahko premostil razdaljo, ki ga je ločila od Gospoda. Zadovolji se, da ga bo samo videl iti mimo. Vendar ga Jezus, ko se približa drevesu, pokliče po imenu in mu reče: »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši« (Lk 19,5). In takoj je ta mali mož, ki so ga vsi zavračali in je bil v anonimnosti kot izgubljen, splezal dol. Jezus pa ga presenetljivo pokliče po imenu! Zanimivo je to, da ime Zahej v prevodu pomeni prav „Bog se spomni!“

Jezus torej gre v Zahejevo hišo in s tem vzbudi kritiko vseh prebivalcev Jerihe. Tudi v tistih časih so veliko besedičili. Kako vendar? Ob vseh v redu ljudeh v mestu, gre prav k temu cestninarju? Da, saj je izgubljen prav ta človek. In Jezus reče: »Danes je v to hišo prišlo odrešenje, ker je tudi on Abrahamov sin« (Lk 19,9). V Zahejevo hišo je od tistega dne vstopilo veselje, mir, odrešenje.

Ne obstoja noben poklic in ne družbeni položaj, noben greh ali zločin kakršne koli vrste, ki bi človeka lahko izbrisal in Božjega spomina in iz Božjega srca tudi enega samega njegovega otroka. Bog se nas vedno, prav vedno spominja in nikoli ne pozabi nikogar, ki ga je ustvaril. Tudi mi se pustimo Jezusu poklicati po imenu. V globini srca prisluhnimo njegovemu glasu, ki nam pravi: „Danes moram ostati v tvoji hiši“, kar pomeni v tvojem življenju. Sprejmimo ga z veseljem, ker bo zagotovo spremenil naše življenje na lepše. Jezus to lahko naredi!   

papež Frančišek

Vsi sveti in spomin vernih rajnih:

1. novembra bomo obhajali slovesni in zapovedani praznik vseh svetih. Misli kristjana naj bi bile ta dan usmerjene v nebeško domovino, kjer se nepregledna množica poveličanih bratov in sester raduje v Bogu. Ob tem naj bi se spomnili, da smo tudi vsi mi poklicani k svetosti. Zanjo si prizadevajmo vsak trenutek svojega življenja. Te zavesti ni bilo ravno opaziti pred spovednicami v dneh pred prazniki.

Po mašah bomo molili na pokopališču za vse naše rajne, da bi bili tudi oni deležni večnega življenja v nebesih. Popoldne ob 15.00 bodo molitve za rajne na pokopališču na Jugorju in ob 16.00 na pokopališču v Bušinji vasi.

Ob 17.00 bomo v župnijskih cerkvah molili vse štiri rožne vence za rajne. K molitvi se lahko zberete tudi po podružnicah ali pa kar doma v krogu družine.

2. novembra pa se naše misli nahajajo pri vernih rajnih. Pri tistih torej, ki so se v življenju trudili živeti po Božji volji, pa jim iz takšnega ali drugačnega razloga morda še ni dano v polnosti gledati Božjega obličja. Kljub temu, da so se že ločili od nas, lahko zanje veliko storimo z molitvijo, darovanjem za svete maše in dobrimi deli.

Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek za vsak obisk pokopališča in molitev za rajne.

Prav tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2. novembra ter na prejšnjo ali na naslednjo nedeljo, če smo bili pri spovedi in obhajilu ter molimo po namenu svetega očeta.

Odpustek lahko namenimo rajnim, ki so še v stanju očiščevanja in jim lahko pomagajo tisti, ki so že pri Bogu in mi, ki še romamo po zemlji s svojimi molitvami, darovanimi mašami, dobrimi deli in odpustki, sami sebi namreč ne morejo več pomagati.

Kristjani na grobovih svojih rajnih prižigamo sveče. Ljudem drugih veroizpovedi pustimo druge prakse, kot so polaganje kamenja; to počnejo npr. Judje. Prav pa je, da razmislimo, ali je res potrebno prinašati toliko plastike v obliki rož in sveč na posvečeno zemljo. Ali se res ne bi dalo prižgati sveče brez ohišja, ki zgori v celoti. Pa tudi če jo veter ugasne. Z vidika ekologije so zelo problematične tudi elektronske in solarne “sveče”. Nekatere navduši reklama, da sveča gori dolgo časa. Komu ali čemu gori? Poznal sem nekoga, ki je pogosto obiskoval grob svoje žene. Vsakokrat je prinesel s seboj svečo, navadno, gospodinjsko, jo prižgal, pomolil in ko je končal, je svečo ugasnil, jo vzel domov za naslednjič. Se mi zdi tako prižiganje sveč precej bolj krščansko, kot pa množica sveč, ki gori v prazno. In je tudi zelo ekološko.

Na praznik vseh svetih in ob spominu vernih rajnih boste ob obisku cerkve lahko darovali za svete maše za vse rajne. Te mašne namene bomo oddali duhovnikom, ki nimajo dovolj mašnih namenov.

Srečanja za odrasle: V petek, 11. novembra ob 20.uri vabljeni vsi, ki bi radi poglobili svoje versko znanje na mistagoška srečanja, kjer boste lahko pod vodstvom kaplana vstopali globlje v skrivnosti naše veroizpovedi.

Zbiralna akcija starega papirja: Skavti stega Črnomelj1 bomo od petka 25.11. do nedelje 27.11. zbirali star papir. Zabojnik bo stal pred župniščem v Črnomlju in Metliki. V primeru, da nimate možnosti, da sami pripeljete papir, se lahko za prevoz dogovorite s skavti.

Zbrana sredstva bomo namenili za delovanje našega stega. Vsem, ki boste prinesli papir, se že vnaprej zahvaljujemo!

Zornice – zorne svete maše – rorate:

Beseda »advent« pomeni prihod, to je Gospodov prihod. Advent je čas priprave na Gospodov prihod pri čemer nas sveta Cerkev v prvih dveh tednih vabi zlasti k razmišljanju o Kristusovem drugem prihodu, prihodu v slavi ob dopolnitvi sveta in njegovi pravični sodbi; v tretjem in četrtem tednu pa o Kristovem časnem, zgodovinskem prihodu, njegovem prvem prihodu na ta svet pred več kot 2000 leti, njegovem oznanilu Božjega kraljestva in klicu k spreobrnenju.

Kakor je torej Gospod Bog po svojih prerokih in očakih v starozaveznem Božjem ljudstvu spodbujal in navdihoval hrepenenje po prihodu Mesije, tako danes Gospod po svoji sveti Cerkvi vabi vse ljudji k spreobrnenju in sprejetju Kristusa v svoja srca.

Eden izmed načinov, kako Gospod v nas zbuja hrepenenje po svojem prihodu pa je že od najzgodnejših časov krščanstva tudi obhajanje zornic oz. zornih svetih maš, ki jih Cerkev opravlja na vse zgodaj zjutraj še v temi in s posebno slovesnostjo v čast Gospodove Matere Marije. Ponekod zornice opravljajo skozi celotni advent, ponekod le v zadnjih devetih dneh. Zornice lahko imenujemo tudi »rorate«, saj se tako prične latinski vstopni spev (introit) zornic:

Roráte caéli désuper, et núbes plúant jústum.

Rosite nebesa od zgoraj in oblaki dežite pravičnega.

Zgodnje, temno in navadno mrzlo jutro nas spominja na temo človeštva brez Kristusa, toda svetloba sveč, mir in toplina cerkve pripravljene za najsvetejšo daritev nas spominja na Zveličarja Jezusa Kristusa, ki se daje znotraj občestva Cerkve. Kristus je, ki je Luč sveta in ki razsvetljuje temino naše bede.

Bližje ko bomo prazniku rojstva našega Odrešenika – božiču, več sveč bomo prižigali in več svetlobe bo v Cerkvi, kar nas bo opominjalo, da je Kristus, ki je Luč sveta in ki razsvetljuje temino naše bede, vsak dan bližje in hoče vsak dan znova priti tudi v naše srce in razsvetliti tudi našo temino.

Skrb za cerkev: Hvala vsem, ki ste v preteklih dveh tednih počistili svoje župnijske cerkve. Za naslednja dva tedna prosim, da za cerkev poskrbite prebivalci naslednjih ulic in vasi;

METLIKA: Grabrovec in Berčice;

RADOVICA: Radovica (Ruknica) in Radoši;

SUHOR: Ravnace.

Darovi ob slovesu naših rajnih:

+ Katarina Karasić: 1M Jožica Simončič, 1M Ana Virant, 1M Dragica Čavlović, 1M molitvena skupina Prenova v Duhu, 1M Ana Jaklič, 1M Marija Črnugelj, 1M cerkvene pevke, 1M M.M.,

+ Jožef Zdravljevič: 1M druž. Mrgole iz Telč, 2M sodelavke;

+ Drago Kramarič: 50€ za cerkev sv. Jakoba sorodniki.