VEROUK

Počitnice so za nami. Začenjamo novo šolsko in veroučno leto. Naj bo v vseh pogledih blagoslovljeno, da bomo vsi skupaj napredovali v starosti, modrosti in priljubljenosti pri Bogu in pri ljudeh.

Tudi v letošnjem letu si želimo pri verouku dajati velik poudarek na občestvu, na skupnosti. Zato se bodo veroučenci zbirali na tedenskih srečanjih v okviru interesnih skupin. Vedno so na teh srečanjih dobrodošli tisti, ki so že bili pri birmi, srednješolci in študenti. Vsi skupaj namreč gradimo eno Kristusovo Cerkev. Veseli bi bili tudi novih odraslih sodelavcev. Na tem mestu hvala vsem, ki ste v lanskem letu sodelovali pri župnijski katehezi in staršem, ki ostajate zvesti obljubi, ki ste jo dali ob krstu svojega otroka, da ga boste versko vzgajali. Kljub napornemu tempu življenja je pouk v veri še vedno glavno opravilo staršev. Duhovniki in župnijski sodelavci vam poskušamo po svojih močeh pomagati. Vedno dvelja Slomškova misel: “Svet se po samih šolah ne poboljša, ako starši pravega dna ne položijo.”

Vpis za veroučence 1. in 2. razreda bo v sredo, 11. septembra ob 17.00. To bo uvodno srečanje na katerem se bomo dogovorili za način dela v veroučnem letu.

Vpis za vse ostale razrede, bo 9., 10., in 11. septembra med 8.00 in 11.00 ter 14.00 in 17.00.  Ob vpisu boste lahko kupili ali si izposodili učbenike, delovne zvezke in liturgični list ter poravnali prispevek za poučevanje verouka, ki je 40 € na družino. Cena delovnega zvezka je 14€, liturgičnega lista 3€ in za izposojo učbenikov 2€.

Ob začetku veroučnega leta vabim da se naročite na revijo Mavrica in Najst.

K vpisu prinesite s seboj podpisano spričevalo. Otroka k verouku vpišete STARŠI. Verouk za vse razrede se začne 15. septembra.

Pred začetkom veroučnega leta velja ponoviti nekaj pravil; Veroučna šola je prostovoljna dejavnost, predvsem pa izbira staršev nepolnoletnega otroka. Z vpisom k verouku starši in njihovi otroci sprejmejo dolžnosti in pravice, ki jih imajo njihovi otroci v veroučni šoli.

Veroučna šola se razlikuje od drugih dejavnosti. Starši vpišejo otroke v veroučno šolo zaradi svoje katoliške vere in pripadnosti Cerkvi. Starši so prvi otrokovi kateheti, zato katehet ne more nadomestiti njihove verske vzgoje.

Veroučenci prvega in drugega razreda obiskujejo verouk skupaj s svojimi starši. Veroučna srečanja so vsakih 14 dni.

Veroučenci tretjega razreda se bodo letos pripravljali na prejem zakramenta pokore in evharistije. Verouk bo v veroučni učilnici, brez navzočnosti staršev. Boste pa starši predvidoma mesečno spodbujeni preko elektronske pošte za pripravo na zakramente doma.

Veroučenci druge in tretje triade bodo versko znanje tudi letos pridobivali preko spletne učilnice. Ob vpisu, si boste izposodili učbenik in nato sledili navodilom v spletni učilnici. Kateheti bodo tedensko pošiljali naloge, ki jih boste sproti tudi oddajali v spletno učilnico. Dvakrat na leto bodo veroučenci povabljeni k preverjanju znanja. Preverjanje znanja poteka ob sobotah in traja celo dopoldne. Poleg ustnega in pisnega preverjanja je to čas za druženje.

Štirikrat v letu bodo veroučenci še posebej povabljeni k prejemu zakramenta pokore.

Vsak veroučenec v drugi in tretji triadi si ob vpisu izbere eno dejavnost (lahko tudi več), pri kateri celo leto dejavno sodeluje (dramski krožek, fotografski krožek, jasličarji+, ministranti, misijonski krožek, Mlada Karitas, otroški pevski zbor, pritrkovalski krožek, Slomškovo bralno priznanje). Podrobneje o vsaki dejavnosti si lahko preberete na župnijski spletni strani pod zavihkom VEROUK. Dejavnosti potekajo tedensko v veroučni učilnici.

Veroučenci sedmega in osmega razreda letos začenjajo z dvoletno pripravo na zakrament potrditve v veri. Ob vpisu se bodo zavezali, da se bodo resno pripravili na prejem zakramenta. Pri tem jim pomagajte tudi starši in botri. Predvsem pa si želimo, da starši ne bi izsiljevali prejema zakrametov v primeru, da nekdo ne opravi vseh obveznosti. Vprašanje smiselnosti podeljevanja zakramentov takim, ki z življenjem očitno kažejo, da ne živijo po veri, je na mestu.

Novo veroučno leto je za vse priložnost, da naredimo korak naprej v svojem verskem življenju, nikakor ni to naloga zgolj otrok, ampak vseh krščenih. Pa molimo drug za drugega in se pri tem podpirajmo.

 —

MOLITVENI DAN ZA NOVE DUHOVNE POKLICE

V soboto, 14. septembra bo na Zaplazu molitveni dan za nove duhovne poklice. Sveta maša bo ob 10.00. Skupen prevoz ni predviden. V noči iz 6. na 7. september bo v naši škofiji molitveno bdenje za nove duhovne poklice. Molitvena ura pred Najsvetejšim v Metliki bo v petek ob 22.00.

 —

MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM

Vsako sredo vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi v Metliki. V mesecu septembru bomo še posebej molili za otroke, ki začenjajo novo šolsko in veroučno leto ter njihove družine.

 —

SODELAVCI ŽUPNIJSKE KARITAS vabljeni na srečanje po večerni sveti maši v četrtek, 12. septembra. Dobrodošli tudi novi sodelavci.

 —

ZAKONSKI JUBILANTI

Zakonci, ki letos obhajate okrogle jubileje vabljeni k zahvalni sveti maši v soboto, 7. septembra, v župnijski cerkvi na Suhorju.

 —

NEDELJO SVETNIŠKIH KANDIDATOV ljubljanske metropolije bomo obhajali v nedeljo, 15. septembra, v župnijski cerkvi v Metliki.

Ob 15.00 bo molitvena ura. Sledila bo sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval škof Andrej Saje. Ta dan ne bo večerne svete maše.

 —

Darovi ob slovesu naših rajnih:

+ Martin Žugelj; 1M druž. Kambič in Matešič.

 —

Skrb za cerkev:

Hvala vsem, ki ste v preteklih dveh tednih počistili naše župnijske cerkve.

Za naslednja dva tedna prosim, da za snažnost cerkve poskrbite prebivalci naslednjih ulic in vasi;

METLIKA: Božakovo in Rakovec;
RADOVICA: Radovica (Vrh);
SUHOR: Božič vrh, Jugorje, Škemljevec, Mačkovec in Sela.

Dan, ko sem bil najbližje Bogu

Napoleon Bonaparte je kot vojskovodja osvojil velik del Evrope, končal pa je kot jetnik na otoku Svete Helene. Nekoč so se zbrali njegovi generali in se pogovarjali o njegovih zmagah. Prišli so do vprašanja: kateri dan je bil najsrečnejši v njihovem življenju. Odgovori so bili zelo različni. Eden od generalov je vprašal cesarja Napoleona, kateri dan je zanj najsrečnejši v življenju. Pričakovali so, da bo navedel kakšno svojo slavno zmago. Cesar se je za trenutek zamislil, potem pa dejal: »Najsrečnejši dan v mojem življenju je bil dan mojega prvega svetega obhajila. Takrat sem bil najbližje Bogu.«

B. Rustja, Zgodbe o kruhu z okusom nebes

Jezusove besede v evangeliju 21. nedelje med letom lahko izzovejo veliko pohujšanje. Pravi namreč, da je Bog izbral za razodetje samega sebe in za udejanjanje zveličanja slabost človeškega mesa. To je skrivnost učlovečenja in to, da Bog postane meso, vzbudi pohujšanje in predstavlja za tiste ljudi, pogosto pa tudi za nas, oviro. Jezus je namreč zatrdil, da je resnični kruh zveličanja, ki posreduje večno življenje, njegovo meso. Za vstop v občestvo z Bogom je potrebno bolj kot spoštovati zapovedi ali zadostiti verskim predpisom, živeti dejanski in konkreten odnos z njim. Kajti zveličanje je prišlo po njem v njegovem učlovečenju. To pomeni, da ni potrebno iskati Boga preko veličastnih in mogočnih sanj ali podob, ampak ga je potrebno prepoznati v Jezusovi človeškosti in posledično v človeškosti bratov in sester, ki jih srečujemo na poti življenja. Bog je postal meso, je postal kri. Spustil se je do te mere, da je postal človek kot mi. Ponižal se je vse do tega, da je naložil nase naše trpljenje in naš greh. Pravi nam, naj ga iščemo, in sicer ne zunaj življenja in zgodovine, ampak v odnosu s Kristusom in brati. Iskati ga v življenju, v zgodovini, v našem vsakdanjem življenju.

Tudi danes lahko razodetje Boga v Jezusovi človeškosti vzbudi pohujšanje in tega ni lahko sprejeti. Sv. Pavel to imenuje »norost« evangelija za tistega, ki išče čudeže ali posvetno modrost (prim. 1 Kor 1,18–25). Kakšen smisel ima v očeh sveta poklekovati pred koščkom kruha? Zakaj vztrajno uživati ta kruh? Svet se pohujšuje.

Po čudežni Jezusovi gesti, ko s petimi hlebi in dvema ribama nahrani tisoče ljudi, mu vsi vzklikajo in ga hočejo nositi na ramenih, ga napraviti za kralja. Toda, ko on sam razloži, da je ta gesta znamenje njegove žrtve, darovanje njegovega življenja, njegovega mesa in krvi, ter da se mora tisti, ki hoče hoditi za njim, izenačiti z njim, z njegovo človeškostjo podarjeno za Boga in za druge, jim ni več všeč. Ta Jezus nas postavi v krizo. Nasprotno! Zaskrbljeni bodimo, če nas ne postavi vanjo, ker smo morda razvodeneli njegovo sporočilo! Prosimo za milost, da se bomo pustili izzvati in se spreobrniti ob »njegovih besedah večnega življenja«.

papež Frančišek