Tri fare – obletnica posvetitve cerkve: Cerkveni predpisi določajo, naj vsaka posvečena cerkev obhaja pravo obletnico posvetitve na sam dan ali na nedeljo prej ali pozneje. Vse tiste cerkve, ki prave obletnice posvetitve ne poznajo, obhajajo obletnico posvetitve (‘žegnanjsko nedeljo’) v nedeljo pred praznikom vseh svetih (1. novembra). Prvi dve stoletji kristjani niso imeli posebnih bogoslužnih prostorov in so se zbirali k bogoslužju v zasebnih hišah. Zgodovinar Evzebij († 340) prvi poroča o posvetitvi cerkve Božjega groba v Jeruzalemu in o obhajanju obletnice te posvetitve. Ko je Cerkev za cesarja Konstantina leta 313 dobila svobodo, je vsako večje krščansko občestvo zgradilo bogoslužne stavbe in sčasoma je postala posvetitev cerkva eno najbolj slovesnih, najdaljših in vsebinsko najbogatejših bogoslužnih dejanj. Posvečene morajo biti stolne cerkve; po možnosti naj bi bile posvečene tudi vse župnijske in samostanske cerkve. Obletnica posvetitve cerkve se imenuje ‘žegnanje’ ali ‘proščenje’ (Bela Krajina).

V ponedeljek, 29. maja, bomo obhajali obletnico posvetitve cerkve Lurške Matere Božje pri Treh farah. Kljub častitljivi starosti bo cerkev obhajala svoj prvi rojstni dan.

Vabljeni, k sveti maši, ki bo ob 19.00.

—  

Praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi: Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi bomo praznovali v četrtek, 8. junija.

Na ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Praznik je zapovedan, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja in ne opravljajo težkih del.

Izraz evharistija prihaja iz grškega glagola eucharistein, ki pomeni zahvaljevati se. Evharistija je primarni zakrament predvsem zato, ker je pri drugih zakramentih prisotno deleženje pri neki Kristusovi kreposti, pri evharistiji pa je vsebovan Kristus sam, učlovečena Beseda, glavni avtor zakramentov. Sama v sebi je evharistija najprej zakrament Božje ljubezni do ljudi, kot jo označuje tridentinski koncil. Nato je zakrament edinosti Cerkve, saj se z evharistijo izrazi in hkrati uresničuje edinost Božjega ljudstva. Z drugim vatikanskim koncilom bi lahko sintetizirali, da je Kristus pri zadnji večerji zaupal svoji Cerkvi “spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave” (B 47).

Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije, njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom. Kristjani verujemo, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo, vino pa Jezusova kri.

Posvečene hostije se hranijo v ciborijih, ena hostija pa v običajno umetniško izdelani monštranci. Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi procesije, ki potekajo po cerkvah in v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem navzven pokažejo svojo vero.

Pri Treh farah bo telovska procesija za vse tri župnije. Za lepo obhajanje procesije so potrebni številni sodelavci. Vabim ključarje in druge može in fante, da se javite za nošenje neba, bander in svetilk v procesiji. Župljani Radovice in Suhorja povabljeni, da prinesete svoje bandero in v procesiji stopate za njim. Otroci, še posebej letošnji prvoobhajanci vabljeni, da k maši v košaricah prinesete cvetje, ki ga boste sipali po poti po kateri bo šla procesija. Starše vabim, da svoje otroke spremljate in jih usmerjate. Vsi se moramo zavedati, da je procesija zunanji izraz naše vere. Mnogi nas bodo od blizu ali daleč opazovali. Naj nam ne bo nerodno v procesiji stopati z vero in pobožno molitvijo na ustih.

Povabljeni dragi farani, da skupaj prosimo in se zahvaljujemo Jezusu v Najsvetejšem zakramentu.

— 

Zaključek verouka:

Z veroučnimi srečanji bomo zaključili v nedeljo 11. junija, ko bodo veroučenci pri svetih mašah prejeli spričevala.

Do takrat povabim vse, da uredite stvari, ki so vam morda še ostale – domače naloge in preverjanje znanja. Kdor še ni vrnil spričevala naj to stori čim prej. Prav tako prosim, da vrnete izposojene učbenike in knjige, ki ste jih brali za Slomskovo bralno priznanje.

Za uspešno opravljen razred je potrebno imeti pozitivno oceno iz znanja in imeti vsaj 75% obisk srečanj.

— 

Krščevanje:

V mesecu juniju bo krstna nedelja 25. junija.

Starši, ki bi želeli krstiti svoje otroke, se oglasite v župnišču v četrtek, 22. junija po večerni sveti maši.

— 

Skrb za cerkev: Hvala vsem, ki ste v preteklih dveh tednih počistili naše župnijske cerkve.

Za naslednja dva tedna prosim, da za snažnost cerkve poskrbite prebivalci naslednjih ulic in vasi;

METLIKA: Trdinova pot in Levstikova cesta;
RADOVICA: Boldraž;
SUHOR: Dolnji Suhor.