Sveti krst:
Je prvi zakrament pri katerem prejmemo Božje otroštvo. Postanemo tudi člani Cerkve, zato naj bi se sv. krst opravljal ob prisotnosti župnijskega občestva. Ravno zato krščujemo med nedeljsko sveto mašo, da novokrščenca kot skupnost konkretno sprejmemo in se tega skupaj s starši veselimo. Krsti so vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Za prijavo otroka za krst potrebujete otrokov rojstni list, družinsko knjižico in botrska potrdila za botre, ki niso iz naše župnije. Domači botri naj se oglasijo v župnišču, da se srečamo in pogovorimo. Priprava na krst je običajno v četrtek pred krstom po večerni sveti maši.
Odrasli, ki bi želeli sprejeti sveti krst se oglasite v župnišču, da se dogovorimo za primerno pripravo. Običajno se priprava (katehumenat) prične jeseni.

Sveta birma:
K birmi lahko pristopijo tisti, ki so na ta zakrament pripravljeni, kar z birmanskim listkom potrdi duhovnik, ki ga je pripravljal na ta zakrament. Na birmo se osnovnošolci pripravljajo vseh devet let osnovnošolskega verouka.
Birma pomeni osebno potrditev odločitve za vero, ki so jo starši in botri v birmančevem imenu izpovedali pri krstu, krščanski način življenja in darove Svetega Duha za Življenje.
Boter naj bo zgleden odrasel kristjan, osebno že blizu birmanca, ki ga bo podpiral predvsem v njegovem duhovnem odraščanju.
Odrasel človek, ki še ni bil pri sveti birmi in bi želel prejeti ta zakrament, naj se oglasi v župnišču, da se dogovorimo za primerno pripravo. Običajno se začne jeseni.

Prvo sveto obhajilo in obhajilo (evharistija) nasploh:
Gospod Jezus je ostal med nami navzoč v sveti evharistiji. Pod podobo kruha prejemamo v svoje srce samega Boga, ki nam prinaša pomoč, mir, razsvetljenje, tolažbo in svoj blagoslov. Cerkev zato priporoča pogosto prejemanje obhajila, nanj pa se moramo notranje in zunanje pripraviti. To vključuje  vsaj enourni  evharistični post – eno uro prej ničesar ne jemo in ne pijemo, razen vode in zdravil. Biti moramo brez velikega oz. smrtnega greha. Obhajamo se lahko na usta ali na roko, pri čemer moramo biti zelo spoštljivi in dovolj pazljivi, da delci posvečene hostije ne padajo na tla. Cerkev zelo spodbuja obhajilo na usta. Včasih, ponekod pa še danes ga verniki prejemajo kleče in s tem Rešnjemu Telesu izkažejo veliko spoštovanje. Prosimo vas, da k obhajilu prihajate zgolj po sredi cerkve in se nazaj vračate ob straneh. S tem se izognemo gneči in nepotrebnim zastojem.

Sveta spoved:
Večina ljudi se spoveduje pred velikimi prazniki, zato je takrat več priložnosti za sveto spoved. Redno spovedovanje je ob nedeljah pred svetimi mašami, če je le možno s strani duhovnika. Za spoved se lahko z duhovnikom dogovorite tudi izven tega časa.

Sveto bolniško maziljenje
je Božja tolažba, usmiljenje in moč za življenje in ga lahko prejmete tisti, ki ste resno telesno ali duševno zboleli ali se vam je vaša bolezen poslabšala. Če vidite, da ste vi, ali da je kdo od vaših bližnjih zelo slab in predvidevate, da bi lahko umrl, pokličite domačega župnika, v novomeški bolnišnici pa p. Marka Novaka (041 742 721).

Sveti zakon:
Za poroko je potreben pogovor z župnikom in narejen zapisnik vsaj dober mesec prej. Potrebujete opravljen tečaj za zaročence ter krstni in samski list iz župnije, kjer ste bili krščeni. Rimokatoličan se lahko poroči tudi s kristjanom druge Cerkve ali z drugače verujočim ali neverujočim, vendar je v takem primeru sklenjen zakon samo zanj zakrament in ga veže tudi zvestoba do smrti enega ali drugega. Priče naj bodo polnoletne in naj bodo pri zdravi pameti (pijan človek ne more biti priča) – pogoj je torej samo ta, da vidi in sliši.
​
Sveti red:
Diakonsko, duhovniško ali škofovsko službo lahko prejmejo samo osebe moškega spola. Če želi nekdo prejeti diakonsko ali duhovniško posvečenje, naj se oglasi pri svojem župniku in škofu (pri nas v Novem mestu), kjer se bo pogovoril o svoji želji in študiju ter primerni vzgoji, ki sta določena pred posvečenjem. Študij teologije traja pet let do diakonskega posvečenja in še eno leto do mašniškega posvečenja. Poročeni možje lahko prejmejo samo red diakonata, zato je študij tudi temu primeren.

Pogreb:
Za pogreb kristjana se oglasite najprej pri pogrebniku, potem pa še z župnikom, da uskladite datum in uro pogreba, zapišete podatke, se dogovorite ali bo pogreb s sveto mašo ali brez, ali bo in kdaj bo sveta maša en teden ali en mesec od smrti pokojnika. Ob smrti se tam, kjer je človek živel pozvoni z malim zvončkom za otroka enkrat, za žensko dvakrat in za moškega trikrat. »Štuke« (zvonjenje s tremi zvonovi) se lahko zvoni na predvečer pogreba, zjutraj, opoldne in pri pogrebu, če to seveda želite.
Če je človek za časa svojega življenja javno odklanjal ali celo omalovaževal vero in Cerkev, se mu lahko krščanski pogreb in zvonjenje tudi odkloni.
​
Blagoslov:
Blagoslov pomeni želeti dobro in klicati Boga Stvarnika, naj varuje človeka, njegovo delo in stvari, da mu bodo dobro služile na poti življenja.